blackbox(1) General Commands Manual blackbox(1)

blackbox - upravljalnik oken za sistem oken X11

blackbox -help | -version
blackbox [ -rc rcfile ] [ -display display ]

Blackbox je ¹e en v seznamu upravljalnikov oken za sistem oken X skupine Open v razlièici 11 in ¹esti ali kasnej¹i izdaji. Blackbox je napisan v jeziku C++ in ne vsebuje kode z drugega upravljalnika oken, èetudi je videti, da grafièna izvedba spominja na Window Maker.

Odkar je bila napisana prva vrstica, se je Blackbox razvijal iz ene premise, minimalizma. Ni mi¹ljeno, da bo najbolj nali¹pan ali najbolj oblo¾en z lastnostmi ali najbolj prikladen za izdelavo splo¹no priznanega vmesnika za NeXT. Mi¹ljeno je bilo, da bo hiter.

Blackbox omogoèa nastavljive okraske oken, menu na podlagi, od koder lahko poganjamo namenske programe, in orodno letev. Orodna letev pove ime trenutnega navideznega namizja, ime delovnega namenskega programa in trenutni èas. V menuju z navideznimi namizji lahko namizja dodajamo ali odvzemamo. ,,Re¾o'' (angl. slit) uporabljamo za gostenje majhnih namenskih programov, kakr¹ni so zbrani v paketu bbtools.

Blackbox obravnava ikone po svoje: ko pomanj¹amo okno, se ne pojavi njegova ikona. Namesto tega vse pomanj¹ane namenske programe vidimo v podmenuju ,,Ikone'' v glavnem menuju podlage. Namizja zato nikoli ne bomo nasmetili z ikonami. Kot zamenjavo za ikone lahko uporabljamo zastrta okna: dvoklik naslovne letve bo okno zastrl, kar pomeni, da bo okno zginilo, vidna bo ostala le njegova naslovna letev.

Blackbox uporablja za sprotno prikazovanje slik svoj grafièni razred. S slogovnimi datotekami lahko natanèno doloèimo, kako bo videti na¹e namizje. Blackbox zaenkrat za komunikacijo z odjemalci, denimo upravljalnikom strani (pager) uporablja svoj protokol. Trudimo se podpreti nova doloèila, kot ju uporabljata Gnome in KDE.

Blackbox podpira v ukazni vrstici naslednje izbire:

Prika¾e vse izbire iz ukazne vrstice in tiste lastnosti, ki smo jih pri prevajanju omogoèili. Zatem izvajanje konèa.
Prika¾e podatke o razlièici in konèa izvajanje.
Namesto privzete zagonske datoteke uporabi navedeno datoteko. Privzeta je datoteka: ~/.blackboxrc.
Po¾ene Blackbox na podanem prikazovalniku. Programi, ki jih bomo pognali v Blackboxu, bodo imeli nastavljeno spremenljivko okolja DISPLAY na podano vrednost.

Program obièajno po¾enemo z uporabnikovim zagonskim skriptom, ki je obièajno imenovan ~/.xinitrc. Da bi pognali blackbox, spremenimo skript tako, da dodamo

0
exec blackbox
kot zadnje izvedeni ukaz skripta. Ko se Blackbox konèa, se bo zakljuèila tudi seja X.

Ko po¾enemo Blackbox, bo ta posku¹al poiskati privzeto datoteko z menuji v imeniku /usr/share/blackbox/menu. Èe ¾elimo ponuditi enotne menuje, da jih bodo uporabljali vsi uporabniki v sistemu, to storimo tu.

Ob izhodu ali ob ponovnem zagonu Blackbox shrani uporabni¹ke nastavitve v datoteko ~/.blackboxrc v uporabni¹kem domaèem imeniku. Nekatere vire v tej datoteki lahko urejamo roèno.

Od razlièice 0.60.x Blackbox ne upravlja veè samostojno tipkovnice. Namesto tega se zana¹a na zunanji program bbkeys(1). V tem razdelku zato opisujemo vse ukaze z mi¹ko.

Desni klik (tretji gumb) odpre korenski menu, v katerem lahko po¾enemo svoj namenski program. Ta menu lahko prilagodimo svojim potrebam.

Srednji klik (drugi gumb) odpre menu z navideznimi namizji. Z njim lahko dodajamo ali odvzemamo navidezna namizja, pregledujemo namenske programe, ki jih poganjamo na vseh navideznim namizjih, opazujemo ikone in skaèemo na katerokoli navidezno namizje ali namenski program.

Levi klik (prvi gumb) imena namenskega programa na navideznem namizju nas posadi v okno s tem programom, okno pa napravi vidno in ,,v fokusu'', kar pomeni, da je okno dejavno. Srednji gumb (drugi gumb) prestavi namenski program na trenutno navidezno namizje.

Orodno letev sestavlja troje polj: ime navideznega namizja, ime dejavnega okna in trenutni èas. Levi klik orodne letve jo napravi vidno, srednji klik pa skrije za vsa ostala okna, èe le ni omogoèena izbira AlwaysOnTop. Desni klik odpre majhni menu.

V tem menuju lahko poimenujemo trenutno navidezno namizje. Vnos konèamo s tipko Enter. Izberemo lahko ¹e lego orodne letve, ali naj bo ta vselej vidna ali ne, kar pomeni, ali jo sme zakriti katero okno, ter to, ali naj se letev skrije, ko jo z mi¹ko zapustimo.

Opomba: V razlièicah Blackboxa pred razlièico 0.60.0 je desni klik orodne letve takoj skoèil na urejanje imena navideznega namizja.

Levi klik na obrobo okna napravi okno vidno. Vlek z mi¹ko potegne za seboj okno. Poteg oprijemk za spreminjanje velikost okna v spodnjem levem ali desnem vogalu obrobe na oknu spremeni njegovo velikost. Srednji klik po oknu zakrije okno. Desni klik po obrobi ali naslovni vrstici okna prika¾e menu z naslednjimi mo¾nostmi:

Preseli okno na novo navidezno namizje. Ko izberemo navidezno namizje s srednjim klikom, nas bo Blackbox skupaj z namenskim programov postavil na novo navidezno namizje.
Zastri okno in pusti vidno le njegovo naslovno letev.
Pomanj¹aj okno v ikono. Ikono lahko najdemo v podmenuju s seznamom vseh ikon glavnega menuja navideznega namizja.
Poveèaj okno. Ko s srednjim gumbom kliknemo na to mo¾nost, se okno poveèa v vzdol¾ni smeri.
Prika¾i okno.
Zakrij okno.
Prilepi ali odlepi okno. Prilepljeno okno bo vidno na vseh navideznih namizjih na istem mestu.
S signalom -SIGKILL zaustavi program, ki teèe o oknu. Tako zaustavljamo le programe, ki se ne odzivajo.
Zapusti namenski program na blag naèin.

Ko dvokliknemo naslovno letev okna, se bo okno zastrlo, vidna bo ostala le naslovna letev. Naslednji dvoklik bo odstrl okno, da bo ponovno vidno v celoti.

Gumb v zgornjem levem kotu okna je gumb za pomanj¹avo okna. Klik nanj s katerimkoli gumbom okno ikonizira. Klik skrajno desnega gumba z oznako X pa zaustavi namenski program. Drugi gumb na desni strani, èe le obstaja, poveèa okno na tri naèine: klik z levim gumbom mi¹ke poveèa okno èez ves zaslon, klik s srednjim gumbom poveèa okno vzdol¾no, klik z desnim gumbom pa preèno.

Klik menuja z desnim gumbom odpre menu. Klik naslovne letve kateregakoli podmenuja z levim gumbom in poteg odpre menu in ga napravi vidnega, dokler ne kliknemo na izbiro v menuju.

Ko ¾elimo premakniti okno, pa ne vidimo oprijemk za spreminjanje velikosti okna, pritisnemo Alt in levi gumb kjerkoli v oknu. Okno bomo lahko s potegom mi¹ke premaknili. S tem prijemom lahko delno vidno okno prika¾emo v celoti. S pritiskom na Alt in srednji gumb zakrijemo okno, z Alt in tretjim gumbom pa spremenimo njegovo velikost.

Privzeta menujska datoteka je name¹èena v /usr/share/blackbox/menu. S to sistemsko datoteko lahko prilagodimo menuje za vse uporabnike naenkrat. Mo¾no pa je tudi ustvariti osebni menu. Po dogovoru ustvarimo v svojem domaèem imeniku imenik ~/.blackbox/ (ali ~/blackbox/) in v njem datoteko menu. Za zaèetek lahko v to datoteko prepi¹emo kar sistemsko menujsko datoteko. Nato moramo ukazati programu Blackbox, naj namesto sistemske nalo¾i na¹o menujsko datoteko. To storimo tako, da nastavimo ali spremenimo vrednost vira v datoteki ~/.blackboxrc, in sicer takole:

session.menuFile:       ~/.blackbox/menu

Da je ta sprememba upo¹tevana, moramo ponovno zagnati Blackbox. Preprièajmo se, da je datoteka menu uporabna, in nato izberemo gumb ,,Ponovni zagon'' na privzetem korenskem menuju Blackboxa.

Menujska skladnja je zelo preprosta, a hkrati zelo uèinkovita. V menujski vrstici so do tri polja. Polja so naslednje oblike:

[znaèka] (oznaka ali ime datoteke) {ukaz ali ime datoteke}

Podprte so naslednje znaèke:

[begin] (oznaka korenskega menuja)
Ta uka¾e Blackboxu, naj prebere menujsko datoteko. Znaèka [begin] je pogoj za to, da Blackbox prebere menujsko datoteko. Èe znaèke ne najde, prebere privzeto sistemsko menujsko datoteko.
[end]
Ta sporoèi Blackboxu, da je na koncu menuja. To je lahko konec podmenuja ali korenskega menuja. Da pravilno zakljuèimo predpisano znaèko [begin], mora biti v datoteki vsaj ena zakljuèna znaèka [end].
[exec] (oznaka ukaza) {ukaz v ukazni lupini}
Doda izbiro v seznam menujskih ukazov. Ko kliknemo ta izbor v menuju, Blackbox po¾ene ,,ukaz v ukazni lupini''.
[exit] (oznaka izhoda)
Doda na seznam izbiro, ki prekine in zaustavi Blackbox. Pred Blackboxovim koncem pa korensko okno (podlaga) posvoji vsa odprta okna.
[include] (ime datoteke)
Na mestu prebere datoteko ime datoteke. Ime datoteke je lahko navedeno s polno absolutno potjo do datoteke ali pa se zaène z ~/, kar bo nadome¹èeno z imenom domaèega imenika. Na primer: 
[include] (~/blackbox/stylesmenu)
bo prebral datoteko /home/bhughes/blackbox/stylesmenu
[nop] (oznaka - po izbiri)
V menu vnese izbor brez uèinka. Z njim si lahko pomagamo pri preglednem oblikovanju menuja v razdelke, èe tako ¾elimo. [nop] sprejme oznako, èe je ta podana, vendar je ne zahteva. Èe ni podana, bo izbor na tistem mestu prazen.
[style] (oznaka) {ime datoteke}
Ta uka¾e Blackboxu naj v menu vstavi izbor, ki bo, ko ga izberemo, prebral datoteko s slogom, poimenovano ime datoteke, in v zdaj¹nji seji upo¹teval nove teksture, barve in pisave, kot je doloèeno v datoteki z opisom sloga.
[stylesdir] (ime imenika)
Prebere imena vseh datotek iz podanega imenika, pri èemer privzame, da so vse datoteke slogovne datoteke. Morebitnih podimenikov ne upo¹teva. Pripravi menujski nabor v trenutnem menuju, pri èemer je v vsaki vrstici po ena slogovna datoteka. Èe uporabnik datoteko izbere, nalo¾i predpisani slog in ga uporabi v trenutni seji. Imena menujev so imena slogovnih datotek.
[stylesmenu] (oznaka) {ime imenika}
Ustvari podmenu z imenom oznaka, ki je hkrati tudi naslov novega podmenuja. V podmenu vstavi vse datoteke v navedenem imeniku, pri èemer privzame, da so vse datoteke slogovne datoteke, enako kot pri znaèki [stylesdir].
Obe znaèki [stylesdir] in [stylesmenu] omogoèata, da namestimo nov slog, ne da bi bilo treba urediti menujsko datoteko.
[submenu] (oznaka) {naslov podmenuja - po izbiri}
Znaèka pove Blackboxu, naj ustvari in prebere nov menu. Menu je kot podmenu vstavljen v star¹evski menu. Ti menuji se preberejo rekurzivno in ni omejitve v ¹tevilu ravni njihovega gnezdenja. Ime podmenuja je opcijsko. Èe ga ne podamo, je naslov podmenuja enak podani oznaki. Podmenu vselej zakljuèimo z znaèko [end].
[reconfig] (oznaka)
Ko izberemo to izbiro, Blackbox ponovno prebere trenutno slogovno in menujsko datoteko in upo¹teva vse spremembe. Ko presku¹amo nov slog ali temo, je ukaz uporaben, da nam ni treba vselej po spremembah zaganjati Blackboxa, da bi videli uèinek sprememb. Ne glede na to pa Blackbox èude¾no ponovno prebere menujsko datoteko, kadar se ta spremeni.
[restart] (oznaka) {ukaz v ukazni vrstici - po izbiri}
Ta znaèka uka¾e ponovni zagon Blackboxa. Èe navedemo ,,ukaz v ukazni vrstici'', se ta izvede ob zaustavitvi Blackboxa. Namenjen je temu, da z njim po¾enemo kak drug upravljalnik oken. Èe ukaz izpustimo, se Blackbox samodejno ponovno za¾ene.
[config] (oznaka)
Vstavi domorodni Blackboxov podmenu z mnogimi nastavitvenimi mo¾nostmi, ki vkljuèujejo naèin poleganja oken, slog fokusiranja, naèin premikanja okna in podobno.
[workspaces] (oznaka)
To pove Blackboxu, naj na tem mestu vstavi povezavo do menuja z navideznimi namizji . To je uporabno posebej za tiste uporabnike, ki na morejo preprosto priti do menuja z navideznimi namizji, ker morebiti nimajo mi¹ke s tremi gumbi.

Katerakoli vrstica, ki se zaène z znakom ,,#'', predstavlja komentar in jo Blackbox ignorira. V poljih z oznakami, ukazi ali imeni datotek lahko katerikoli znak zapi¹emo z ube¾nimi zaporedji takole:

[exec] (\(krasni\) \{XTERM\}) {xterm -T \"krasni XTERM\"}
Z uporabo ,,\\'' vpi¹emo znak za povratno nagibnico (\) v polje z oznakami, ukazi ali imeni datotek.

Zdaj pa si oglejmo, kako doslej povedano pove¾emo v zgled. Prikazan je zgled za menujsko datoteko:

# Menujska datoteka upravljalnika oken Blackbox
[begin] (Blackbox 0.60.3)
  [exec] (rxvt) {rxvt -ls}
  [exec] (netscape) {netscape -install}
  [exec] (GIMP) {gimp}
  [exec] (XV) {xv}
  [submenu] (pine)
    [exec] (dospela pisma) {rxvt -name pine -e pine -i}
    [exec] (novo sporoèilo) {rxvt -name pine -e pine ""}
  [end]
  [submenu] (Upravljalnik oken)
    [exec] (Uredi menuje) {nedit .blackbox/Menu}
    [submenu] (Slog) {Kateri slog?}
      [stylesdir] (~/.blackbox/styles)
      [stylesmenu] (Slogi Blackboxa) {/usr/share/blackbox/styles}
    [end]
    [config] (Nastavitvene mo¾nosti)
    [reconfig] (Ponastavitev)
    [restart] (Ponovni zagon)
  [end]
  [exit] (Izhod)
[end]
# konec menujske datoteke

Blackbox omogoèa, da uporabljamo posebne datoteke, ki predpisujejo vire X(1), denimo barve, teksture ali pisave in prilagajamo videz okenske obrobe, menujev in orodne letve.

Privzeta namestitev Blackboxa ¾e ponuja nekaj teh slogovnih datotek. Obièajno so slogovne datoteke shranjene v /usr/share/blackbox/styles. Lahko si ogledamo te datoteke ali pa jih uredimo, tako da se nauèimo, kako deluje Blackboxova mehanika slogov. V svoji menujski datoteki lahko uporabimo menujske znaèke [style], [stylesdir] in [stylesmenu], da preprosto sproti spreminjamo slogovne datoteke.

Lahko pa v svojem domaèem imeniku naredimo imenik z imenom ~/.blackbox/styles in shranimo slogovne datoteke vanj. Seveda lahko izberemo katerokoli ime imenika, a veliko tem, ki jih prenesemo s spleta, prièakuje in uporablja to pot. Ime imenika styles sledi priporoèilom poimenovanja bb.themes.org.

Da bi razumeli, kako deluje mehanizem slogov, moramo nekaj malega vedeti o tem, kako delujejo viri X (angl. X resources).

Viri X so sestavljeni iz kljuèa in njegove vrednosti. Kljuè je nadalje sestavljen in mnogih manj¹ih kljuèev, ki se vèasih imenujejo tudi otroci, loèeni pa so s piko (.). Kljuè lahko vsebuje tudi nadomestni znak zvezdico (*), ki na tistem mestu nadomesti katerikoli znak ali njihovo zaporedje, tako zapisan kljuè pa bo oznaèeval veè kljuèev, ki jim vzorec ustreza. To je, denimo, uporabno pri slogih, ki slonijo na eni ali dveh barvah.

Blackbox omogoèa nastavljanje treh glavnih komponent: orodne letve, menujev in okenskih okraskov.

Okence, ki se odpre, ko premikamo okna, in ki vsebuje podatke o legi premikajoèega se okna, podeduje svoje lastnosti od naslovne letve.

Nekaj kratkih zgledov:

toolbar.clock.color:	green
To nastavi barvni vir za uro v orodni letvi na zeleno (angl. green). Naslednji zgled: 
menu*color:	rgb:3/4/5
nastavi barvni vir menuja in vseh njegovih potomcev na ,,rgb:3/4/5''. (Pojasnilo o oznakah barv najdemo v X(1).) Potemtakem se to doloèilo nana¹a tudi na menu.title.color in menu.frame.color.

In z doloèilom

*font:	-b&h-lucida-medium-r-normal-*-*-140-*-2
za vse gumbe naenkrat nastavimo vir pisave na podano pisavo, ki vsebuje ¹umnike. (Da bi zvedeli, katere pisave imamo name¹èene v sistemu, uporabimo programe xfontsel(1), gtkfontsel ali xlsfonts(1).)

Kar dela Blackbox tako presenetljiv, je njegova zmo¾nost, da sproti prika¾e teksture. Opisi teksture so dani neposredno gumbu, v katerem naj se prika¾ejo, na primer:

toolbar.clock:	Raised Gradient Diagonal Bevel1
toolbar.clock.color:	rgb:8/6/4
toolbar.clock.colorTo:	rgb:4/3/2
Ne skrbimo, takoj bo pojasnjeno, kaj ukazi pomenijo! Opis teksture je sestavljen iz naslednjih petih polj:
ki ustvarijo videz ravnosti (angl. flat), dvignjenosti (angl. raised) ali ugreznjenosti (angl. sunken).
ki pove Blackboxu, naj bo tekstura barvni preliv (angl. Gradient) ali pa enobarvna (angl. Solid)
doloèa vrsto teksture. Deluje pa le, èe smo pred tem izbrali preliv: Gradient
pove Blackboxu naj teksturo preplete. To pomeni, da bo vsaka druga vrstica temne barve. To izbiro najpogosteje uporabljamo s prelivajoèimi se teksturami, od razlièice Blackboxa 0.60.3 naprej pa deluje tudi z enobarvnimi teksturami.
pove Blackboxu, kak¹no vrsto klina (angl. bevel) naj uporablja. Privzeta izbira za klin je Bevel1. Pri tej se senca gumba izri¹e na robu slike. Dodatna mo¾nost je Bevel2. Pri tej pa se senca izri¹e za eno piko od roba proti sredini slike.

Namesto podrobnega opisa teksture lahko uporabimo izbiro ParentRelative, ki prika¾e komponento kot del vi¹je komponente, to pa pomeni, da je popolnoma prosojna.

Vse teksture s prelivi pa so sestavljene iz dveh barvnih vrednosti: color in colorTo . èe izberemo prepletanje (Interlaced) v enobarvnem naèinu (Solid), je barva colorTo uporabljena za drugo plepletajoèo se barvo.

Tako, tu pa je celotni seznam komponent, skupaj z vrednostmi, ki jih komponente lahko dobijo. Komentarji so predznaèeni s klicajem (!), kakor so lahko komentarji oznaèeni v Blackboxovih datotekah z viri, podobno kot pri datotekah virov X.

! Orodna letev
toolbar:	tekstura
toolbar.color:	barva
toolbar.colorTo:	barva
! Gumbi orodne letve
toolbar.button:	tekstura ali ParentRelative
toolbar.button.color:	barva
toolbar.button.colorTo:	barva
! Barva gumbov s pu¹èicami
toolbar.button.picColor:	barva
! Pritisnjeni gumbi
toolbar.button.pressed:	tekstura (na primer Sunken  ali ParentRelative)
toolbar.button.pressed.color:	barva
toolbar.button.pressed.colorTo:	barva
! Barva pritisnjenih gumbov s pu¹èicami
toolbar.button.pressed.picColor:	barva
! Oznaka navideznega namizja v orodni letvi
toolbar.oznaka:	tekstura ali ParentRelative
toolbar.oznaka.color:	barva
toolbar.oznaka.colorTo:	barva
toolbar.oznaka.textColor:	barva
! Oznaka okna v orodni letvi
toolbar.windowLabel:	tekstura ali ParentRelative
toolbar.windowLabel.color:	barva
toolbar.windowLabel.colorTo:	barva
toolbar.windowLabel.textColor:	barva
! Ura v orodni vrstici
toolbar.clock:	tekstura ali ParentRelative
toolbar.clock.color:	barva
toolbar.clock.colorTo:	barva
toolbar.clock.textColor:	barva
! Naèin poravnave besedila v orodni vrstici (osredinjeno, levo ali desno)
toolbar.justify:	center, left ali right
! Pisava za vse komponente v orodni letvi
toolbar.font:	pisava (e.g. -*-helvetica-medium-r-normal-*-*-100-*-2)
! Naslovna vrstica menuja
menu.title:	tekstura
menu.title.color:	barva
menu.title.colorTo:	barva
menu.title.textColor:	barva
menu.title.font:	pisava
menu.title.justify:	center, left ali right
! Okvir menuja
menu.frame:	tekstura
menu.frame.color:	barva
menu.frame.colorTo:	barva
menu.frame.textColor:	barva
menu.frame.disableColor:	barva
menu.frame.font:	pisava
menu.frame.justify:	center, left ali right
! Oznake (angl. bullet) podenot v podmenujih
menu.bullet:	empty, triangle, square ali diamond
menu.bullet.position:	right ali left
! Poudarjeno izpisana enota v menuju
menu.hilite:	tekstura (na primer Raised)
menu.hilite.color:	barva
menu.hilite.colorTo:	barva
menu.hilite.textColor:	barva
! Dejavno okno
window.title.focus:	tekstura
window.title.focus.color:	barva
window.title.focus.colorTo:	barva
! Nedejavno okno
window.title.unfocus:	tekstura
window.title.unfocus.color:	barva
window.title.unfocus.colorTo:	barva
! Oznaka okna
window.oznaka.focus:	tekstura ali ParentRelative
window.oznaka.focus.color:	barva
window.oznaka.focus.colorTo:	barva
window.oznaka.focus.textColor:	barva
window.oznaka.unfocus:	tekstura ali ParentRelative
window.oznaka.unfocus.color:	barva
window.oznaka.unfocus.colorTo:	barva
window.oznaka.unfocus.textColor:	barva
! Oprijemna letev (angl. handlebar)
window.handle.focus:	tekstura
window.handle.focus.color:	barva
window.handle.focus.colorTo:	barva
window.handle.unfocus:	tekstura
window.handle.unfocus.color:	barva
window.handle.unfocus.colorTo:	barva
! Oprijemke za spreminjanje velikosti okna
window.grip.focus:	tekstura
window.grip.focus.color:	barva
window.grip.focus.colorTo:	barva
window.grip.unfocus:	tekstura
window.grip.unfocus.color:	barva
window.grip.unfocus.colorTo:	barva
! Gumbi na oknu
window.button.focus:	tekstura ali ParentRelative
window.button.focus.color:	barva
window.button.focus.colorTo:	barva
window.button.focus.picColor:	barva
window.button.unfocus:	tekstura ali ParentRelative
window.button.unfocus.color:	barva
window.button.unfocus.colorTo:	barva
window.button.unfocus.picColor:	barva
window.button.pressed:	tekstura (na primer Sunken)
window.button.pressed.color:	barva
window.button.pressed.colorTo:	barva
! Okvir okrog okna
window.frame.focusColor:	barva
window.frame.unfocusColor:	barva
! Pisava za oznake v oknu in poravnavanje oznak
window.font:	pisava
window.justify:	center, left ali right
! Ostali viri
! Vse komponente lahko obrobimo
borderWidth:	¹tevilo pik, na primer 1
borderColor:	barva
bevelWidth:	¹tevilo pik > 0
handleWidth:	¹tevilo pik > 0
! ©irina okenskega okvirja (od razlièice  0.61 naprej)
! Èe ni podana, je frameWidth enak vrednosti bevelWidth
frameWidth:	¹tevilo pik >= 0
! Ta ukaz se izvede vsakiè, ko izberemo ta slog
! Obièajno na podlago prilepi kak¹no sliko
rootCommand:	ukaz iz ukazne vrstice, na primer bsetroot -mod 4 4 -fg rgb:	5/6/6 -bg grey20
! Nekatera orodja iz bbtools ali WindowMakerjauporabljajo stare vire iz razlièice 0.51
menuFont:	pisava
titleFont:	pisava
! Konec datoteke

Videti je, da je tole zelo dolg seznam. A pomnite, da lahko pri svojem slogu dostikrat veè kljuèev nastavimo z enim doloèilom, na primer takole:

*color:	slategrey
*colorTo:	darkslategrey
*unfocus.color:	darkslategrey
*unfocus.colorTo:	black
*textColor:	white
*unfocus.textColor:	lightgrey
*font:	*-lucida-medium-r-*-sans-10-*-2
To nastavi liène in primerne vrednosti za mnoge komponente.

Re¾a (angl. slit) je posebni okenski okvir Blackboxa, ki lahko vsebuje vstavne namenske programe (angl. dockable applications), kakr¹ni so v paketih ,,bbtools'' ali ,,WindowMaker''. Ko namenski program po¾enemo v re¾i, okno nima svojega okvira, paè pa vse obroblja re¾a in okna so vidna v vseh navideznih namizjih. Èe kliknemo tretji gumb na meji re¾e, se odpre menu s podatki o legi, o tem, ali naj bodo namenski programu v re¾i zdru¾eni preèno ali vzdol¾no, in ali naj se re¾a skrije, ko se z mi¹ko odmaknemo od nje.

Veèina vstavnih namenskih program pozna izbiro -w, s katero jih lahko po¾enemo v re¾i. Na primer, v zagonsko datoteko ~/.xinitrc lahko postavimo:

bbmail -w &
bbpager -w &
exec blackbox
Da lahko v Blackboxu uporabljamo re¾e, pa smo seveda pred tem pri prevajanju morali omogoèiti podporo zanje. Èe nastavitev nismo spreminjali, se je podpora dodala samodejno.

Datoteko z viri (angl. resource file) ~/.blackboxrc samodejno ustvari in vzdr¾uje Blackbox sam. V njej so od razlièice 0.60.x naprej shranjene vse izbire iz menuja [config], zadnje izbrana datoteka s slogom, imena navideznih namizij in podobno. Ne glede na to pa bomo morda ¾eleli sami urediti nekatere vire, ki so shranjeni v tej datoteki:

Ta vir pove Blackboxu, kje naj i¹èe svoje datoteke z menuji.
Ta vir pove dele¾ v odstotkih ¹irine zaslona, ki jo naj orodna letev zavzame. Privzeta vrednost je: 66.
To prilagodi naèin, na katerega je v orodni vrstici izpisan trenutni èas. Uporabljen je zapis strftime(3) Privzeta vrednost je: %I:%M %p.
Nastavi zakasnitev v milisekundah, po kateri bo dejavno okno postalo v naèinu Autoraise vidno. Privzeta vrednost je: 250.
Nastavi dobo v milisekundah, ki mora preteèi med dvema zaporednima klikoma, da Blackbox razpozna dvoklik. Privzeta vrednost je: 250.
Ko premikamo okno prek zaslona, Blackbox okno lahko zaradi la¾jega postavljanja prisloni tik ob rob zaslona. Ta vir pove razdaljo v ¹tevilu pik do roba zaslona, tako da bo okno samodejno zdrsnilo do roba. Privzeta vrednost je: 0.
To pove Blackboxu, koliko pomnilnika v kilobajtih (kB) naj porabi za vmesno shranjevanje slikic stre¾nika za X. Èe ima raèunalnik na voljo malo pomnilnika, to vrednost zni¾ajmo. Privzeta vrednost je 200.
Ta vrednost pove Blackboxu, koliko èasa v minutah naj hrani nerabljene slikice v pomnilniku stre¾nika X, preden jih zavr¾e. Privzeta vrednost je: 5.
Ta vrednost pove Blackboxu, koliko barv naj si rezervira na stre¾nikih X z navideznimi barvami. Kanal je lahko rdeè, zelen ali moder. Blackbox bo rezerviral barve za tretjo potenco te vrednosti in jih dal na voljo. Vrednost vira mora biti med 2 in 6. Èe poganjamo Blackbox na osembitnem zaslonu, moramo to vrednost postaviti na 4. Privzeta vrednost je: 4.

Èe poganjamo Blackbox v okolju z veè zasloni, lahko namesto kljuèa screen0 za ustrezno namizje uporabljamo tudi screen1, 2...

Blackbox uporablja spremenljivko okolja $HOME da ugotovi, kje le¾i datoteka .blackboxrc, da poi¹èe datoteko s slogom in da doloèi druga imena imenikov.
Èe v ukazni vrstici ne podamo oznake zaslona, na katerem naj se Blackbox izri¹e, bo Blackbox za to uporabil vrednost spremenljivke okolja.

Vso kodo za Blacbox sta napisala in jo vzdr¾evala Brad Hughes (blackbox@alug.org) in kasneje Jeff Raven (jraven@psu.edu) s prispevki in krparijami mnogih z vsega sveta. Zdaj za to skrbi Sean 'Shaleh' Perry (shaleh@debian.org)

Uradno spletno mesto Blackboxa je: http://blackbox.alug.org/
Poroèila o napakah in zahtevke za izbolj¹ave naslovite na http://sf.net/projects/blackboxwm
Mnogo tem in drugih prispevkov je najti na: http://bb.themes.org/

To stran je napisal Wilbert Berendsen (wbsoft@xs4all.nl). Prevod v sloven¹èino je pripravil Ale¹ Ko¹ir (ales.kosir@hermes.si). Dostopna bo ¹e v mnogih jezikih.

bsetroot(1), bbkeys(1)

4. oktober, 2000 0.61.1