blackbox(1) General Commands Manual blackbox(1) IME blackbox - upravljalnik oken za sistem oken X11 POVZETEK blackbox -help | -version blackbox [ -rc rcfile ] [ -display display ] OPIS Blackbox je ^1e en v seznamu upravljalnikov oken za sistem oken X skupine Open v razlieici 11 in ^1esti ali kasnej^1i izdaji. Blackbox je napisan v jeziku C++ in ne vsebuje kode z drugega upravljalnika oken, eetudi je videti, da grafiena izvedba spominja na Window Maker. Odkar je bila napisana prva vrstica, se je Blackbox razvijal iz ene premise, minimalizma. Ni mi^1ljeno, da bo najbolj nali^1pan ali najbolj oblo3/4en z lastnostmi ali najbolj prikladen za izdelavo splo^1no priznanega vmesnika za NeXT. Mi^1ljeno je bilo, da bo hiter. Blackbox omogoea nastavljive okraske oken, menu na podlagi, od koder lahko poganjamo namenske programe, in orodno letev. Orodna letev pove ime trenutnega navideznega namizja, ime delovnega namenskega programa in trenutni eas. V menuju z navideznimi namizji lahko namizja dodajamo ali odvzemamo. ,,Re3/4o'' (angl. slit) uporabljamo za gostenje majhnih namenskih programov, kakr^1ni so zbrani v paketu bbtools. Blackbox obravnava ikone po svoje: ko pomanj^1amo okno, se ne pojavi njegova ikona. Namesto tega vse pomanj^1ane namenske programe vidimo v podmenuju ,,Ikone'' v glavnem menuju podlage. Namizja zato nikoli ne bomo nasmetili z ikonami. Kot zamenjavo za ikone lahko uporabljamo zastrta okna: dvoklik naslovne letve bo okno zastrl, kar pomeni, da bo okno zginilo, vidna bo ostala le njegova naslovna letev. Blackbox uporablja za sprotno prikazovanje slik svoj grafieni razred. S slogovnimi datotekami lahko nataneno doloeimo, kako bo videti na^1e namizje. Blackbox zaenkrat za komunikacijo z odjemalci, denimo upravljalnikom strani (pager) uporablja svoj protokol. Trudimo se podpreti nova doloeila, kot ju uporabljata Gnome in KDE. IZBIRE Blackbox podpira v ukazni vrstici naslednje izbire: -help Prika3/4e vse izbire iz ukazne vrstice in tiste lastnosti, ki smo jih pri prevajanju omogoeili. Zatem izvajanje konea. -version Prika3/4e podatke o razlieici in konea izvajanje. -rc rcfile Namesto privzete zagonske datoteke uporabi navedeno datoteko. Privzeta je datoteka: ~/.blackboxrc. -display display Po3/4ene Blackbox na podanem prikazovalniku. Programi, ki jih bomo pognali v Blackboxu, bodo imeli nastavljeno spremenljivko okolja DISPLAY na podano vrednost. POGANJANJE UPRAVLJALNIKA BLACKBOX Program obieajno po3/4enemo z uporabnikovim zagonskim skriptom, ki je obieajno imenovan ~/.xinitrc. Da bi pognali blackbox, spremenimo skript tako, da dodamo exec blackbox kot zadnje izvedeni ukaz skripta. Ko se Blackbox konea, se bo zakljueila tudi seja X. Ko po3/4enemo Blackbox, bo ta posku^1al poiskati privzeto datoteko z menuji v imeniku /usr/share/blackbox/menu. Ee 3/4elimo ponuditi enotne menuje, da jih bodo uporabljali vsi uporabniki v sistemu, to storimo tu. Ob izhodu ali ob ponovnem zagonu Blackbox shrani uporabni^1ke nastavitve v datoteko ~/.blackboxrc v uporabni^1kem domaeem imeniku. Nekatere vire v tej datoteki lahko urejamo roeno. UPORABA BLACKBOXA Od razlieice 0.60.x Blackbox ne upravlja vee samostojno tipkovnice. Namesto tega se zana^1a na zunanji program bbkeys(1). V tem razdelku zato opisujemo vse ukaze z mi^1ko. Podlaga (korensko okno): Desni klik (tretji gumb) odpre korenski menu, v katerem lahko po3/4enemo svoj namenski program. Ta menu lahko prilagodimo svojim potrebam. Srednji klik (drugi gumb) odpre menu z navideznimi namizji. Z njim lahko dodajamo ali odvzemamo navidezna namizja, pregledujemo namenske programe, ki jih poganjamo na vseh navideznim namizjih, opazujemo ikone in skaeemo na katerokoli navidezno namizje ali namenski program. Levi klik (prvi gumb) imena namenskega programa na navideznem namizju nas posadi v okno s tem programom, okno pa napravi vidno in ,,v fokusu'', kar pomeni, da je okno dejavno. Srednji gumb (drugi gumb) prestavi namenski program na trenutno navidezno namizje. Orodna letev: Orodno letev sestavlja troje polj: ime navideznega namizja, ime dejavnega okna in trenutni eas. Levi klik orodne letve jo napravi vidno, srednji klik pa skrije za vsa ostala okna, ee le ni omogoeena izbira AlwaysOnTop. Desni klik odpre majhni menu. V tem menuju lahko poimenujemo trenutno navidezno namizje. Vnos koneamo s tipko Enter. Izberemo lahko ^1e lego orodne letve, ali naj bo ta vselej vidna ali ne, kar pomeni, ali jo sme zakriti katero okno, ter to, ali naj se letev skrije, ko jo z mi^1ko zapustimo. Opomba: V razlieicah Blackboxa pred razlieico 0.60.0 je desni klik orodne letve takoj skoeil na urejanje imena navideznega namizja. Naslovna letev in obroba okna: Levi klik na obrobo okna napravi okno vidno. Vlek z mi^1ko potegne za seboj okno. Poteg oprijemk za spreminjanje velikost okna v spodnjem levem ali desnem vogalu obrobe na oknu spremeni njegovo velikost. Srednji klik po oknu zakrije okno. Desni klik po obrobi ali naslovni vrstici okna prika3/4e menu z naslednjimi mo3/4nostmi: Na navidezno namizje... Preseli okno na novo navidezno namizje. Ko izberemo navidezno namizje s srednjim klikom, nas bo Blackbox skupaj z namenskim programov postavil na novo navidezno namizje. Zastri Zastri okno in pusti vidno le njegovo naslovno letev. Pomanj^1aj Pomanj^1aj okno v ikono. Ikono lahko najdemo v podmenuju s seznamom vseh ikon glavnega menuja navideznega namizja. Poveeaj Poveeaj okno. Ko s srednjim gumbom kliknemo na to mo3/4nost, se okno poveea v vzdol3/4ni smeri. Prika3/4i Prika3/4i okno. Zakrij Zakrij okno. Prilepi Prilepi ali odlepi okno. Prilepljeno okno bo vidno na vseh navideznih namizjih na istem mestu. Zaustavi S signalom -SIGKILL zaustavi program, ki teee o oknu. Tako zaustavljamo le programe, ki se ne odzivajo. Zapusti Zapusti namenski program na blag naein. Ko dvokliknemo naslovno letev okna, se bo okno zastrlo, vidna bo ostala le naslovna letev. Naslednji dvoklik bo odstrl okno, da bo ponovno vidno v celoti. Okenski gumbi: Gumb v zgornjem levem kotu okna je gumb za pomanj^1avo okna. Klik nanj s katerimkoli gumbom okno ikonizira. Klik skrajno desnega gumba z oznako X pa zaustavi namenski program. Drugi gumb na desni strani, ee le obstaja, poveea okno na tri naeine: klik z levim gumbom mi^1ke poveea okno eez ves zaslon, klik s srednjim gumbom poveea okno vzdol3/4no, klik z desnim gumbom pa preeno. Katerikoli menu: Klik menuja z desnim gumbom odpre menu. Klik naslovne letve kateregakoli podmenuja z levim gumbom in poteg odpre menu in ga napravi vidnega, dokler ne kliknemo na izbiro v menuju. Razno: Ko 3/4elimo premakniti okno, pa ne vidimo oprijemk za spreminjanje velikosti okna, pritisnemo Alt in levi gumb kjerkoli v oknu. Okno bomo lahko s potegom mi^1ke premaknili. S tem prijemom lahko delno vidno okno prika3/4emo v celoti. S pritiskom na Alt in srednji gumb zakrijemo okno, z Alt in tretjim gumbom pa spremenimo njegovo velikost. MENUJSKA DATOTEKA Privzeta menujska datoteka je name^1eena v /usr/share/blackbox/menu. S to sistemsko datoteko lahko prilagodimo menuje za vse uporabnike naenkrat. Mo3/4no pa je tudi ustvariti osebni menu. Po dogovoru ustvarimo v svojem domaeem imeniku imenik ~/.blackbox/ (ali ~/blackbox/) in v njem datoteko menu. Za zaeetek lahko v to datoteko prepi^1emo kar sistemsko menujsko datoteko. Nato moramo ukazati programu Blackbox, naj namesto sistemske nalo3/4i na^1o menujsko datoteko. To storimo tako, da nastavimo ali spremenimo vrednost vira v datoteki ~/.blackboxrc, in sicer takole: session.menuFile: ~/.blackbox/menu Da je ta sprememba upo^1tevana, moramo ponovno zagnati Blackbox. Preprieajmo se, da je datoteka menu uporabna, in nato izberemo gumb ,,Ponovni zagon'' na privzetem korenskem menuju Blackboxa. Menujska skladnja Menujska skladnja je zelo preprosta, a hkrati zelo ueinkovita. V menujski vrstici so do tri polja. Polja so naslednje oblike: [znaeka] (oznaka ali ime datoteke) {ukaz ali ime datoteke} Podprte so naslednje znaeke: [begin] (oznaka korenskega menuja) Ta uka3/4e Blackboxu, naj prebere menujsko datoteko. Znaeka [begin] je pogoj za to, da Blackbox prebere menujsko datoteko. Ee znaeke ne najde, prebere privzeto sistemsko menujsko datoteko. [end] Ta sporoei Blackboxu, da je na koncu menuja. To je lahko konec podmenuja ali korenskega menuja. Da pravilno zakljueimo predpisano znaeko [begin], mora biti v datoteki vsaj ena zakljuena znaeka [end]. [exec] (oznaka ukaza) {ukaz v ukazni lupini} Doda izbiro v seznam menujskih ukazov. Ko kliknemo ta izbor v menuju, Blackbox po3/4ene ,,ukaz v ukazni lupini''. [exit] (oznaka izhoda) Doda na seznam izbiro, ki prekine in zaustavi Blackbox. Pred Blackboxovim koncem pa korensko okno (podlaga) posvoji vsa odprta okna. [include] (ime datoteke) Na mestu prebere datoteko ime datoteke. Ime datoteke je lahko navedeno s polno absolutno potjo do datoteke ali pa se zaene z ~/, kar bo nadome^1eeno z imenom domaeega imenika. Na primer: [include] (~/blackbox/stylesmenu) bo prebral datoteko /home/bhughes/blackbox/stylesmenu [nop] (oznaka - po izbiri) V menu vnese izbor brez ueinka. Z njim si lahko pomagamo pri preglednem oblikovanju menuja v razdelke, ee tako 3/4elimo. [nop] sprejme oznako, ee je ta podana, vendar je ne zahteva. Ee ni podana, bo izbor na tistem mestu prazen. [style] (oznaka) {ime datoteke} Ta uka3/4e Blackboxu naj v menu vstavi izbor, ki bo, ko ga izberemo, prebral datoteko s slogom, poimenovano ime datoteke, in v zdaj^1nji seji upo^1teval nove teksture, barve in pisave, kot je doloeeno v datoteki z opisom sloga. [stylesdir] (ime imenika) Prebere imena vseh datotek iz podanega imenika, pri eemer privzame, da so vse datoteke slogovne datoteke. Morebitnih podimenikov ne upo^1teva. Pripravi menujski nabor v trenutnem menuju, pri eemer je v vsaki vrstici po ena slogovna datoteka. Ee uporabnik datoteko izbere, nalo3/4i predpisani slog in ga uporabi v trenutni seji. Imena menujev so imena slogovnih datotek. [stylesmenu] (oznaka) {ime imenika} Ustvari podmenu z imenom oznaka, ki je hkrati tudi naslov novega podmenuja. V podmenu vstavi vse datoteke v navedenem imeniku, pri eemer privzame, da so vse datoteke slogovne datoteke, enako kot pri znaeki [stylesdir]. Obe znaeki [stylesdir] in [stylesmenu] omogoeata, da namestimo nov slog, ne da bi bilo treba urediti menujsko datoteko. [submenu] (oznaka) {naslov podmenuja - po izbiri} Znaeka pove Blackboxu, naj ustvari in prebere nov menu. Menu je kot podmenu vstavljen v star^1evski menu. Ti menuji se preberejo rekurzivno in ni omejitve v ^1tevilu ravni njihovega gnezdenja. Ime podmenuja je opcijsko. Ee ga ne podamo, je naslov podmenuja enak podani oznaki. Podmenu vselej zakljueimo z znaeko [end]. [reconfig] (oznaka) Ko izberemo to izbiro, Blackbox ponovno prebere trenutno slogovno in menujsko datoteko in upo^1teva vse spremembe. Ko presku^1amo nov slog ali temo, je ukaz uporaben, da nam ni treba vselej po spremembah zaganjati Blackboxa, da bi videli ueinek sprememb. Ne glede na to pa Blackbox eude3/4no ponovno prebere menujsko datoteko, kadar se ta spremeni. [restart] (oznaka) {ukaz v ukazni vrstici - po izbiri} Ta znaeka uka3/4e ponovni zagon Blackboxa. Ee navedemo ,,ukaz v ukazni vrstici'', se ta izvede ob zaustavitvi Blackboxa. Namenjen je temu, da z njim po3/4enemo kak drug upravljalnik oken. Ee ukaz izpustimo, se Blackbox samodejno ponovno za3/4ene. [config] (oznaka) Vstavi domorodni Blackboxov podmenu z mnogimi nastavitvenimi mo3/4nostmi, ki vkljueujejo naein poleganja oken, slog fokusiranja, naein premikanja okna in podobno. [workspaces] (oznaka) To pove Blackboxu, naj na tem mestu vstavi povezavo do menuja z navideznimi namizji . To je uporabno posebej za tiste uporabnike, ki na morejo preprosto priti do menuja z navideznimi namizji, ker morebiti nimajo mi^1ke s tremi gumbi. Katerakoli vrstica, ki se zaene z znakom ,,#'', predstavlja komentar in jo Blackbox ignorira. V poljih z oznakami, ukazi ali imeni datotek lahko katerikoli znak zapi^1emo z ube3/4nimi zaporedji takole: [exec] (\(krasni\) \{XTERM\}) {xterm -T \"krasni XTERM\"} Z uporabo ,,\\'' vpi^1emo znak za povratno nagibnico (\) v polje z oznakami, ukazi ali imeni datotek. Zgled menuja Zdaj pa si oglejmo, kako doslej povedano pove3/4emo v zgled. Prikazan je zgled za menujsko datoteko: # Menujska datoteka upravljalnika oken Blackbox [begin] (Blackbox 0.60.3) [exec] (rxvt) {rxvt -ls} [exec] (netscape) {netscape -install} [exec] (GIMP) {gimp} [exec] (XV) {xv} [submenu] (pine) [exec] (dospela pisma) {rxvt -name pine -e pine -i} [exec] (novo sporoeilo) {rxvt -name pine -e pine ""} [end] [submenu] (Upravljalnik oken) [exec] (Uredi menuje) {nedit .blackbox/Menu} [submenu] (Slog) {Kateri slog?} [stylesdir] (~/.blackbox/styles) [stylesmenu] (Slogi Blackboxa) {/usr/share/blackbox/styles} [end] [config] (Nastavitvene mo3/4nosti) [reconfig] (Ponastavitev) [restart] (Ponovni zagon) [end] [exit] (Izhod) [end] # konec menujske datoteke SLOGI Blackbox omogoea, da uporabljamo posebne datoteke, ki predpisujejo vire X(1), denimo barve, teksture ali pisave in prilagajamo videz okenske obrobe, menujev in orodne letve. Privzeta namestitev Blackboxa 3/4e ponuja nekaj teh slogovnih datotek. Obieajno so slogovne datoteke shranjene v /usr/share/blackbox/styles. Lahko si ogledamo te datoteke ali pa jih uredimo, tako da se naueimo, kako deluje Blackboxova mehanika slogov. V svoji menujski datoteki lahko uporabimo menujske znaeke [style], [stylesdir] in [stylesmenu], da preprosto sproti spreminjamo slogovne datoteke. Lahko pa v svojem domaeem imeniku naredimo imenik z imenom ~/.blackbox/styles in shranimo slogovne datoteke vanj. Seveda lahko izberemo katerokoli ime imenika, a veliko tem, ki jih prenesemo s spleta, prieakuje in uporablja to pot. Ime imenika styles sledi priporoeilom poimenovanja bb.themes.org. Da bi razumeli, kako deluje mehanizem slogov, moramo nekaj malega vedeti o tem, kako delujejo viri X (angl. X resources). Viri X so sestavljeni iz kljuea in njegove vrednosti. Kljue je nadalje sestavljen in mnogih manj^1ih kljueev, ki se veasih imenujejo tudi otroci, loeeni pa so s piko (.). Kljue lahko vsebuje tudi nadomestni znak zvezdico (*), ki na tistem mestu nadomesti katerikoli znak ali njihovo zaporedje, tako zapisan kljue pa bo oznaeeval vee kljueev, ki jim vzorec ustreza. To je, denimo, uporabno pri slogih, ki slonijo na eni ali dveh barvah. Blackbox omogoea nastavljanje treh glavnih komponent: orodne letve, menujev in okenskih okraskov. Okence, ki se odpre, ko premikamo okna, in ki vsebuje podatke o legi premikajoeega se okna, podeduje svoje lastnosti od naslovne letve. Nekaj kratkih zgledov: toolbar.clock.color: green To nastavi barvni vir za uro v orodni letvi na zeleno (angl. green). Naslednji zgled: menu*color: rgb:3/4/5 nastavi barvni vir menuja in vseh njegovih potomcev na ,,rgb:3/4/5''. (Pojasnilo o oznakah barv najdemo v X(1).) Potemtakem se to doloeilo nana^1a tudi na menu.title.color in menu.frame.color. In z doloeilom *font: -b&h-lucida-medium-r-normal-*-*-140-*-2 za vse gumbe naenkrat nastavimo vir pisave na podano pisavo, ki vsebuje ^1umnike. (Da bi zvedeli, katere pisave imamo name^1eene v sistemu, uporabimo programe xfontsel(1), gtkfontsel ali xlsfonts(1).) Kar dela Blackbox tako presenetljiv, je njegova zmo3/4nost, da sproti prika3/4e teksture. Opisi teksture so dani neposredno gumbu, v katerem naj se prika3/4ejo, na primer: toolbar.clock: Raised Gradient Diagonal Bevel1 toolbar.clock.color: rgb:8/6/4 toolbar.clock.colorTo: rgb:4/3/2 Ne skrbimo, takoj bo pojasnjeno, kaj ukazi pomenijo! Opis teksture je sestavljen iz naslednjih petih polj: Flat / Raised / Sunken ki ustvarijo videz ravnosti (angl. flat), dvignjenosti (angl. raised) ali ugreznjenosti (angl. sunken). Gradient / Solid ki pove Blackboxu, naj bo tekstura barvni preliv (angl. Gradient) ali pa enobarvna (angl. Solid) Horizontal / Vertical / Diagonal / Crossdiagonal / Pipecross / Elliptic / Rectangle / Pyramid doloea vrsto teksture. Deluje pa le, ee smo pred tem izbrali preliv: Gradient Interlaced pove Blackboxu naj teksturo preplete. To pomeni, da bo vsaka druga vrstica temne barve. To izbiro najpogosteje uporabljamo s prelivajoeimi se teksturami, od razlieice Blackboxa 0.60.3 naprej pa deluje tudi z enobarvnimi teksturami. Bevel1 / Bevel2 pove Blackboxu, kak^1no vrsto klina (angl. bevel) naj uporablja. Privzeta izbira za klin je Bevel1. Pri tej se senca gumba izri^1e na robu slike. Dodatna mo3/4nost je Bevel2. Pri tej pa se senca izri^1e za eno piko od roba proti sredini slike. Namesto podrobnega opisa teksture lahko uporabimo izbiro ParentRelative, ki prika3/4e komponento kot del vi^1je komponente, to pa pomeni, da je popolnoma prosojna. Vse teksture s prelivi pa so sestavljene iz dveh barvnih vrednosti: color in colorTo . ee izberemo prepletanje (Interlaced) v enobarvnem naeinu (Solid), je barva colorTo uporabljena za drugo plepletajoeo se barvo. Tako, tu pa je celotni seznam komponent, skupaj z vrednostmi, ki jih komponente lahko dobijo. Komentarji so predznaeeni s klicajem (!), kakor so lahko komentarji oznaeeni v Blackboxovih datotekah z viri, podobno kot pri datotekah virov X. ! Orodna letev toolbar: tekstura toolbar.color: barva toolbar.colorTo: barva ! Gumbi orodne letve toolbar.button: tekstura ali ParentRelative toolbar.button.color: barva toolbar.button.colorTo: barva ! Barva gumbov s pu^1eicami toolbar.button.picColor: barva ! Pritisnjeni gumbi toolbar.button.pressed: tekstura (na primer Sunken ali ParentRelative) toolbar.button.pressed.color: barva toolbar.button.pressed.colorTo: barva ! Barva pritisnjenih gumbov s pu^1eicami toolbar.button.pressed.picColor:barva ! Oznaka navideznega namizja v orodni letvi toolbar.oznaka: tekstura ali ParentRelative toolbar.oznaka.color: barva toolbar.oznaka.colorTo: barva toolbar.oznaka.textColor: barva ! Oznaka okna v orodni letvi toolbar.windowLabel: tekstura ali ParentRelative toolbar.windowLabel.color: barva toolbar.windowLabel.colorTo: barva toolbar.windowLabel.textColor: barva ! Ura v orodni vrstici toolbar.clock: tekstura ali ParentRelative toolbar.clock.color: barva toolbar.clock.colorTo: barva toolbar.clock.textColor: barva ! Naein poravnave besedila v orodni vrstici (osredinjeno, levo ali desno) toolbar.justify: center, left ali right ! Pisava za vse komponente v orodni letvi toolbar.font: pisava (e.g. -*-helvetica-medium-r-normal-*-*-100-*-2) ! Naslovna vrstica menuja menu.title: tekstura menu.title.color: barva menu.title.colorTo: barva menu.title.textColor: barva menu.title.font: pisava menu.title.justify: center, left ali right ! Okvir menuja menu.frame: tekstura menu.frame.color: barva menu.frame.colorTo: barva menu.frame.textColor: barva menu.frame.disableColor: barva menu.frame.font: pisava menu.frame.justify: center, left ali right ! Oznake (angl. bullet) podenot v podmenujih menu.bullet: empty, triangle, square ali diamond menu.bullet.position: right ali left ! Poudarjeno izpisana enota v menuju menu.hilite: tekstura (na primer Raised) menu.hilite.color: barva menu.hilite.colorTo: barva menu.hilite.textColor: barva ! Dejavno okno window.title.focus: tekstura window.title.focus.color: barva window.title.focus.colorTo: barva ! Nedejavno okno window.title.unfocus: tekstura window.title.unfocus.color: barva window.title.unfocus.colorTo: barva ! Oznaka okna window.oznaka.focus: tekstura ali ParentRelative window.oznaka.focus.color: barva window.oznaka.focus.colorTo: barva window.oznaka.focus.textColor: barva window.oznaka.unfocus: tekstura ali ParentRelative window.oznaka.unfocus.color: barva window.oznaka.unfocus.colorTo: barva window.oznaka.unfocus.textColor:barva ! Oprijemna letev (angl. handlebar) window.handle.focus: tekstura window.handle.focus.color: barva window.handle.focus.colorTo: barva window.handle.unfocus: tekstura window.handle.unfocus.color: barva window.handle.unfocus.colorTo: barva ! Oprijemke za spreminjanje velikosti okna window.grip.focus: tekstura window.grip.focus.color: barva window.grip.focus.colorTo: barva window.grip.unfocus: tekstura window.grip.unfocus.color: barva window.grip.unfocus.colorTo: barva ! Gumbi na oknu window.button.focus: tekstura ali ParentRelative window.button.focus.color: barva window.button.focus.colorTo: barva window.button.focus.picColor: barva window.button.unfocus: tekstura ali ParentRelative window.button.unfocus.color: barva window.button.unfocus.colorTo: barva window.button.unfocus.picColor: barva window.button.pressed: tekstura (na primer Sunken) window.button.pressed.color: barva window.button.pressed.colorTo: barva ! Okvir okrog okna window.frame.focusColor: barva window.frame.unfocusColor: barva ! Pisava za oznake v oknu in poravnavanje oznak window.font: pisava window.justify: center, left ali right ! Ostali viri ! Vse komponente lahko obrobimo borderWidth: ^1tevilo pik, na primer 1 borderColor: barva bevelWidth: ^1tevilo pik > 0 handleWidth: ^1tevilo pik > 0 ! (C)irina okenskega okvirja (od razlieice 0.61 naprej) ! Ee ni podana, je frameWidth enak vrednosti bevelWidth frameWidth: ^1tevilo pik >= 0 ! Ta ukaz se izvede vsakie, ko izberemo ta slog ! Obieajno na podlago prilepi kak^1no sliko rootCommand: ukaz iz ukazne vrstice, na primer bsetroot -mod 4 4 -fg rgb:5/6/6 -bg grey20 ! Nekatera orodja iz bbtools ali WindowMakerjauporabljajo stare vire iz razlieice 0.51 menuFont: pisava titleFont: pisava ! Konec datoteke Videti je, da je tole zelo dolg seznam. A pomnite, da lahko pri svojem slogu dostikrat vee kljueev nastavimo z enim doloeilom, na primer takole: *color: slategrey *colorTo: darkslategrey *unfocus.color: darkslategrey *unfocus.colorTo: black *textColor: white *unfocus.textColor: lightgrey *font: *-lucida-medium-r-*-sans-10-*-2 To nastavi liene in primerne vrednosti za mnoge komponente. RE(R)A Re3/4a (angl. slit) je posebni okenski okvir Blackboxa, ki lahko vsebuje vstavne namenske programe (angl. dockable applications), kakr^1ni so v paketih ,,bbtools'' ali ,,WindowMaker''. Ko namenski program po3/4enemo v re3/4i, okno nima svojega okvira, pae pa vse obroblja re3/4a in okna so vidna v vseh navideznih namizjih. Ee kliknemo tretji gumb na meji re3/4e, se odpre menu s podatki o legi, o tem, ali naj bodo namenski programu v re3/4i zdru3/4eni preeno ali vzdol3/4no, in ali naj se re3/4a skrije, ko se z mi^1ko odmaknemo od nje. Veeina vstavnih namenskih program pozna izbiro -w, s katero jih lahko po3/4enemo v re3/4i. Na primer, v zagonsko datoteko ~/.xinitrc lahko postavimo: bbmail -w & bbpager -w & exec blackbox Da lahko v Blackboxu uporabljamo re3/4e, pa smo seveda pred tem pri prevajanju morali omogoeiti podporo zanje. Ee nastavitev nismo spreminjali, se je podpora dodala samodejno. DATOTEKA Z VIRI Datoteko z viri (angl. resource file) ~/.blackboxrc samodejno ustvari in vzdr3/4uje Blackbox sam. V njej so od razlieice 0.60.x naprej shranjene vse izbire iz menuja [config], zadnje izbrana datoteka s slogom, imena navideznih namizij in podobno. Ne glede na to pa bomo morda 3/4eleli sami urediti nekatere vire, ki so shranjeni v tej datoteki: session.menuFile: Ta vir pove Blackboxu, kje naj i^1ee svoje datoteke z menuji. session.screen0.toolbar.widthPercent: Ta vir pove dele3/4 v odstotkih ^1irine zaslona, ki jo naj orodna letev zavzame. Privzeta vrednost je: 66. session.screen0.strftimeFormat: To prilagodi naein, na katerega je v orodni vrstici izpisan trenutni eas. Uporabljen je zapis strftime(3) Privzeta vrednost je: %I:%M %p. session.autoRaiseDelay: Nastavi zakasnitev v milisekundah, po kateri bo dejavno okno postalo v naeinu Autoraise vidno. Privzeta vrednost je: 250. session.doubleClickInterval: Nastavi dobo v milisekundah, ki mora preteei med dvema zaporednima klikoma, da Blackbox razpozna dvoklik. Privzeta vrednost je: 250. session.screen0.edgeSnapThreshold: Ko premikamo okno prek zaslona, Blackbox okno lahko zaradi la3/4jega postavljanja prisloni tik ob rob zaslona. Ta vir pove razdaljo v ^1tevilu pik do roba zaslona, tako da bo okno samodejno zdrsnilo do roba. Privzeta vrednost je: 0. session.cacheMax: To pove Blackboxu, koliko pomnilnika v kilobajtih (kB) naj porabi za vmesno shranjevanje slikic stre3/4nika za X. Ee ima raeunalnik na voljo malo pomnilnika, to vrednost zni3/4ajmo. Privzeta vrednost je 200. session.cacheLife: Ta vrednost pove Blackboxu, koliko easa v minutah naj hrani nerabljene slikice v pomnilniku stre3/4nika X, preden jih zavr3/4e. Privzeta vrednost je: 5. session.colorsPerChannel: Ta vrednost pove Blackboxu, koliko barv naj si rezervira na stre3/4nikih X z navideznimi barvami. Kanal je lahko rdee, zelen ali moder. Blackbox bo rezerviral barve za tretjo potenco te vrednosti in jih dal na voljo. Vrednost vira mora biti med 2 in 6. Ee poganjamo Blackbox na osembitnem zaslonu, moramo to vrednost postaviti na 4. Privzeta vrednost je: 4. Ee poganjamo Blackbox v okolju z vee zasloni, lahko namesto kljuea screen0 za ustrezno namizje uporabljamo tudi screen1, 2... OKOLJE HOME Blackbox uporablja spremenljivko okolja $HOME da ugotovi, kje le3/4i datoteka .blackboxrc, da poi^1ee datoteko s slogom in da doloei druga imena imenikov. DISPLAY Ee v ukazni vrstici ne podamo oznake zaslona, na katerem naj se Blackbox izri^1e, bo Blackbox za to uporabil vrednost spremenljivke okolja. AVTOR in ZAHVALE Vso kodo za Blacbox sta napisala in jo vzdr3/4evala Brad Hughes (blackbox@alug.org) in kasneje Jeff Raven (jraven@psu.edu) s prispevki in krparijami mnogih z vsega sveta. Zdaj za to skrbi Sean 'Shaleh' Perry (shaleh@debian.org) Uradno spletno mesto Blackboxa je: http://blackbox.alug.org/ Poroeila o napakah in zahtevke za izbolj^1ave naslovite na http://sf.net/projects/blackboxwm Mnogo tem in drugih prispevkov je najti na: http://bb.themes.org/ To stran je napisal Wilbert Berendsen (wbsoft@xs4all.nl). Prevod v sloven^1eino je pripravil Ale^1 Ko^1ir (ales.kosir@hermes.si). Dostopna bo ^1e v mnogih jezikih. GLEJ TUDI bsetroot(1), bbkeys(1) 0.61.1 4. oktober, 2000 blackbox(1)